slide 1 slide 1
slide 2 slide 2
slide 3 slide 3
slide 4 slide 4
slide 5 slide 5
slide 6 slide 6
slide 7 slide 7
slide 8 slide 8
slide 9 slide 9
slide 10 slide 10
slide 11 slide 11
slide 12 slide 12
slide 13 slide 13
slide 14 slide 14
slide 15 slide 15
slide 16 slide 16
slide 17 slide 17
slide 18 slide 18
slide 19 slide 19
slide 20 slide 20
slide 21 slide 21
slide 22 slide 22
slide 23 slide 23
slide 24 slide 24
slide 25 slide 25
slide 26 slide 26


Hotel Sotelia

Biro / Član:
ENOTA


Tim in sodelavci:
arhitektura: ENOTA
projektna skupina: Dean Lah, Milan Tomac, Eva Matjašič, Petra Ostanek, Anže Zalaznik, Mojca Žerjav, Darko Vasiljevič

krajinska arhitektura: Bruto
gradbene konstrukcije: Elea iC
strojne intalacije: Proinstal
elektro instalacije: Elita IB


Lokacija:
Podčetrtek


Letnica projekta / izvedbe:
2003 / 2006


Naročnik:
Terme Olimia


Velikost m2 (netto):
13.300,00


Investicija:
12.000.000,00 €


Status (natečaj, projekt, izvedba) in faza:
izvedbavabljeni natečaj, prva nagrada


Kategorizacija:
Arhitektura / Poslovne stavbe / Nastavitveni, gostinski


Avtor fotografij:
Miran Kambič


Wellness Hotel Sotelia zapolnjuje vrzel med dvema obstoječima hoteloma termalnega kompleksa, ki ne skrivata svojega različnega arhitekturnega izvora. Novi hotel zato ne poskuša posnemati zakonitosti okoliških struktur temveč se raje odmakne od grajenega okolja in poveže z naravo, ki ga obdaja.
Glavna skrb v procesu načrtovanja je bila izogniti se ogromni stavbni masi predlagani v projektni nalogi, ki bi v celoti prekinila zadnji preostali stik z gozdom v ozadju. Najprej predviden enoten volumen je zato razbit na manjše dele, razporejene na različnih višinah, prilegajoč se obstoječemu pobočju. Posamezni deli stavbe postavljeni eden pred drugega se prekrivajo med seboj in štirinadstropna stavba s stopetdesetimi sobami deluje nižja in mnogo manjša kot je razbrati iz njenega opisa.
Razpoznavna oblika hotela je neposredna posledica iskanja povezanosti s krajino. Edinstvena struktura ponuja mimoidočim različna prostorska doživetja. Od spredaj zaznavamo stavbo skoraj scenografsko, kot zbirko vzporednih ravnin postavljenih eno za drugo. Jasno ločena pojavnost steklenih fasad javnega programa in lesenega dela s hotelskimi sobami je poenotena z rastrom vertikalnih brisolejev iz naravnega lesa, ki se vizualno prepletajo z debli dreves v ozadju. Le kratek sprehod okoli hotela pa ponudi popolnoma drugačne poglede. Okoliški teren se zareže in zgiba v pasove zelenja, ki podprti z na videz nepropustno ravnino vertikalnih lesenih nosilcev tvorijo volumne objekta.
Medtem ko je zunanjost objekta dokaj mirna, je notranjost bolj dinamična in ekspresivna. Z oblikovnimi prijemi, kot je brisanje jasne ločnice med zunanjim in notranjim prostorom ostaja, ob zagotavljanju čim večje zasebnosti gostov, povezanost z naravo najpomembnejši vidik zasnove. Vsaka soba ima denimo zasebni balkon, s pazljivo usmerjenimi pogledi preko zelenih streh, ki dajejo obiskovalcem občutek bližine tal tudi s četrtega nadstropja Javni program, oblikovan kot enoten zvezen prostor, se razteza skozi ves hotel in je definiran z rahlimi spremembami materialov in številnimi v bambus oblečenimi stebri. Ob svoji nosilni funkciji nudijo stebri tudi ambientalno osvetlitev, v njih so nameščeni zvočniki, vsebujejo pa tudi vse potrebne tehnične elemente za ogrevanje in prezračevanje prostorov javnega programa. In ravno stebri - drevesna debla čez dan in stebri svetlobe ponoči - delijo odprte javne površine v bolj zasebna območja, ki nudijo gostom občutek udobja.